Seks je zagotovo precenjeno početje. Od dobre večerje imamo veliko več.
Urednik te revije me vsake toliko povabi na kakšno kulinarično doživetje. Pred kakšnim mesecem sta z ženo pripravila večerjo za nekaj parov prijateljev. Večerja pri Sršenih seveda ni navadna večerja, ampak kulinarični presežek v vseh ozirih. Podkrepljen z dobrim vinom. Sam sicer nisem tak poznavalec vina, da bi razumel in dojel, zakaj se ob taki večerji pije kakšnih deset različnih vrst vina. Zlahka pa verjamem, da je tako najbolj idealno poskrbljeno za sozvočje hrane in pijače. To ni vprašanje znanosti, to je versko vprašanje! Obstaja pa čisto znanstvena razlaga, da zaužita hrana in zlasti pijača dodobra spremeni delovanje našega osrednjega živčnega sistema in se začne družba pogovarjati o vseh mogočih stvareh. Da ne rečem svinjarijah. Od politike do seksa. Ampak pustimo danes politiko ob strani. O njej morda kdaj drugič, ko bomo govorili o tem, kako se znebiti odvečnih kilogramov. Kar vam bo vzelo apetit. Ali pa, po jedi. Stari Rimljani so se z gosjimi peresi ščegetali po nebu in bruhali. Lahko pa poslušate tudi slovenske politike. Podoben učinek.
Torej je tema seks. Vsaj tisti večer je bil na sporedu. Skratka, kot tisti, ki se je pri omizju znašel v vlogi »profesionalnega znanstvenika«, sem bil pozvan, da utemeljim, ali smo ljudje monogamna ali poligamna bitja. Pa sem navedel rezultate neke znanstvene raziskave, ki se je tega vprašanja lotila s proučevanjem telesnih značilnosti in življenjskih navad nam najbližjih sorodnikov, človeku podobnih opic, goril in šimpanzov. Gorile živijo v družinskih skupnostih, en samec in ena ali nekaj samic z mladiči. Samci so vsaj dvakrat večji in težji od samic. In pred morebitnimi drugimi goriljimi samci, ki bi lahko ogrozili »zvestobo« njegovih samic, se postavi z goro mišic. Tok, tok, tok s pestmi po »sixpack« muskuloznem trupu … in konkurenca odkoraka nazaj v pragozd.
Šimpanzi živijo v velikih skupinah, plemenih. Samci niso bistveno večji od samic. In se neprestano dajejo dol. Ne le alfa samec, tudi žnj član krdela najde dovolj priložnosti, da za kakšnim grmom pofrnaži šest, sedem samic na dan. Popolna promiskuiteta. Ali svobodna ljubezen. Kakor vam drago.
In zakaj je to pomembno? Če gledamo s strani evolucije, smo vsi tu le zato, da bi prenesli svoje gene naprej. Na naslednjo generacijo. Šimpanzi imajo glede na svojo velikost izredno velike in produktivne spolne organe. Se pravi penis in testise, ali za tiste z manj medicinskega znanja, tiča in jajca. Kar ima za posledico ogromno produkcijo sperme, semena. Največ mladičev bo torej potomcev tistega samca, ki bo v nožnico permanentno potrebnih samic nabrizgal največ semena. Naravni izbor. Gorile so za zaščito prosperitete svojih genov razvile mišice. Imajo pa samci menda čisto majhnega lulčka in jajčka, ki jih uporabijo le dvakrat, trikrat na leto. Za razplod. In zdaj ključno, vzporednice z ljudmi. Moški nismo bistveno večji od žensk, a smo tam spodaj, ne da bi se hvalil, menda zelo obdarjeni. Torej smo narejeni bolj kot šimpanzi. Torej za permanentno in »vse vprek« seksanje. A živimo kot gorile. Družinsko. In svoje samice fasciniramo z mišicami. Vsaj v prispodobi, pa karkoli že pomenijo »mišice« nas, današnjih alfa samcev. S to darvinistično razlago, ki je razložila, da ne rečem kar upravičila potrebo po zakonski nezvestobi, če ne v postelji pa vsaj v mislih, sem kot arbiter nobilis za znanstvene zadeve požel ogromno odobravanja med pričujočimi alfa gospodi, po mojem tudi med alfa gospemi. Naš gostitelj si je zaželel, da bi zadevo napisal za Dolce vito. In po osmem kozarcu (in s tem tudi osmi vrsti) vina, nisem rekel ne. Obljubo je pač treba držati.
Deležen sem bil tiste krščansko-socialistične moralne vzgoje, ki mi je že v rani mladosti vcepila tako osnove božjih zapovedi kot, da »laže pa ne ciciban«. Kar obljubim, naredim. Tudi v poslu se držim tega. Dogovor, stisk roke … Pogodba je drugotnega pomena. Za formalnosti. Nikogar ne nategnem. In večina ne nategne mene. Vsaj ne več kot enkrat. Potem s takimi nimam več opravka v življenju. Imam najbrž srečo, da poslujem v takšnem poslovnem okolju, v katerem resnica in obljuba veljata veliko. Tako, zato, Tomaž, imaš danes tukaj svoj seks pri opicah. Ampak naslednjič pa res nočem več pisati o seksu. Čeprav vem, da je priljubljena tema knjig, člankov, oddaj … Ne le da nisem ne seksolog ne zvodnik. Da sem na tem področju navaden amater ali ljubitelj, po slovensko. Seks je za moje pojme definitivno precenjen. Vsaj v primerjavi s hrano. Samo pomislite na spolni odnos. Četrt ure, pol ure čistega fizičnega garanja, matranja. Da je na koncu pol minute res luštno. Pa dobra večerja? Najprej užitek ob hranjenju. In potem blažen občutek sitosti. Ugodje, ki traja in traja …
Prof. dr. Rok Orel, dr. med., je pediater, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike, predavatelj na Medicinski fakulteti in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in direktor Inštituta za probiotiko in funkcionalno hrano.
Besedilo: Rok Orel